SL
EN
SR
DE
X
SL
EN
SR
DE

Trgovanje Forex z inovativno švicarsko banko.

Standardizirane terminske pogodbe (Futures)

Standardizirana terminska pogodba je pogodba za nakup ali prodajo določene količine surovine ali finančnega instrumenta, ki se bo dobavilo na določen dan v prihodnosti. Pri trgovanju s tovrstnim finančnim instrumentom se uporablja finančni vzvod in je mogoča tudi prodaja na kratko, kar pomeni, da lahko vaša pozicija pridobiva na vrednosti ob padcu tečajev.
 
 
Poznamo terminske pogodbe na:
  • energijo (nafta, naravni plin, …);
  • kmetijske proizvode (koruza, pšenica, …);
  • kovine (baker, zlato, …);
  • delniške indekse (DAX, S&P500, …);
  • obrestne mere (euribor, libor, …);
  • na valute (EUR/USD, EUR/CHF, …).

Opcije

Opcija spada med izvedene finančen instrumente in pomeni pogodbeno razmerje med kupcem in prodajalcem. Lastniku opcije daje pravico, a ne obveznost, da kupi ali proda določeno količino osnovenega instrumenta po vnaprej dogovorjeni pogodbeni ceni.

CFD-ji

CFD-ji ali pogodbe na razliko v ceni spadajo med izvedene finančne instrumente. Trguje se s CFD-ji, ki so izvedeni iz delnic in delniških indeksov. CFD-ji vlagatelju omogočajo, da trgujejo s finančnim vzvodom, kar pomeni, da vlagatelju ni potrebno zagotoviti celotne vrednosti naložbe.

Valutni trg – forex

POMEN FOREX VALUTNEGA TRGA Valutni trg (angl. Forex - Foreign Exchange) je finančni trg, na katerem udeleženci zamenjujejo (trgujejo) eno valuto za drugo. S preko 5.000 milijardami dolarjev dnevnega prometa gre za največji, najbolj dinamičen in najbolj likviden kapitalski trg na svetu. Gre za spremljanje in trgovanje valutnih razlik med valutnimi pari. Na osnovi informacij se odločimo za nakup ali prodajo valute v valutnem paru. Vrednosti na valutnem trgu so neodvisne od vrednosti delniških tečajev na borzi. Vrednosti med valutnimi pari se nenehno, iz sekunde v sekundo, spreminjajo. Pravilna odločitev za nakup ali prodajo prinese dobiček in sicer ne glede na to, ali valuta raste ali pada. Na Forexu se trguje 5 dni na teden, 24 ur na dan, od odprtja ob nedeljah ob 22‐ih do zaprtja trga ob petkih ob 23‐ih.

Na valutnem trgu aktivno trguje več milijonov dobro poučenih posameznikov, podjetij in investicijskih skladov. Valutni trg je posel “prek pulta” (OTC), kar pomeni, da ni niti ene specifične lokacije, kjer bi se prodajalci in kupci lahko dejansko srečali in trgovali. Namesto tega so transakcije vodene “on‐line” preko spleta. V zadnjih dveh desetletjih sta razvoj računalniške tehnologije in razvoj finančnih trgov, kjer valutni posli niso podvrženi nacionalnim oblastem, omogočila velik razcvet valutnih trgov. Elektronsko trgovanje, na internetu dostopne raziskave, analize ter stroškovna konkurenčnost, so v zadnjem času naredile ta trg bolj dostopen posameznim vlagateljem.  

Kako poteka valutno trgovanje?

Z valutami se vedno trguje v parih (osnovna valuta/sekundarna valuta), kar pomeni, da stranka vedno istočasno kupuje eno valuto in prodaja drugo. Pri omenjanju parov, se istočasno srečamo z dvema pojmoma: dolga in kratka pozicija. Dolgo pozicijo vlagatelj zavzame, kadar predvidi rast osnovne valute oz. padec sekundarne valute. Kratko pozicijo pa zavzame, kadar predvidi padec osnovne valute oziroma rast sekundarne valute. To pomeni, da lahko potencialno ustvarja dobičke, ne glede na to, ali tečaj nekega valutnega para raste ali pada. Vse kar potrebuje za doseganje donosov je nihanje tečajev.

 

Prednosti valutnega trgovanja

  • Valutni trg je najbolj likviden finančni trg na svetu;
  • možnost ustvarjanja dobička v obeh smereh - tako ob rasti kot ob padcu tečajev;
  • na valutnem trgu ni mogoče manipulirati - zaradi velikega števila vlagateljev po vsem svetu in velike vrednosti trga;
  • relativno nizki stroški trgovanja;
  • možna omejitev izgube in dobička - s »stop loss« naročilom in »take profit« naročilom;
  • valutni trg ni časovno omejen - lahko se trguje 24 ur, 5 dni na teden;
  • možna je uporaba finančnega vzvoda - izvesti velike posle z majhnim pologom;
  • lahko se vlaga na več trgov hkrati – trgovanje z množico valutnih parov.

Zgodovina valutnega trgovanja

Starejša zgodovina
Prvi DENAR v času starega Egipta približno 2.000 pr.n.š.
Prvi kovanci so se pojavili v Mali Aziji približno 600 pr.n.š. Od njih hitro prevzeli stari Grki – kovanci so se imenovali drahme.
Prva borza leta 1406 na Nizozemskem (Brugge), ustanovitelj Mr. Van de Bourse.
Prva banka leta 1408 v Italiji (Genova).
Prva mednarodna borza leta 1560 na Nizozemskem (Amsterdam).
Londonska borza leta 1566, Frankfurtska borza leta 1585.
Prva centralna banka „Bank of England“ leta 1694, kralj William III. (London).
Nastanek ameriške borze na Wall Street-u New York, 1792.
Do leta 1918 „zlati standard“, sledi opuščanje, zadnji korak: ZDA leta 1933 dokončno odpravijo zlato valuto.
 
MEDNARODNI DENARNI SISTEM
Mednarodni denarni sistem je skozi zgodovino prehajal skozi različna obdobja, kar je spreminjalo tudi podobo valutnega trga. Valutni trg, kot ga poznamo danes, se je pričel razvijati v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.
 
Na začetku je bilo zlato
Prvi celovit mednarodni denarni sistem se je oblikoval po letu 1870, saj so takrat zaradi političnih in ekonomskih razlogov vse pomembnejše države prešle na sistem zlatega standarda. Osnovni pravili takega sistema so, da država določi vrednost svoje valute, izražene v zlatu ter zagotavlja menjavo valute za zlato po tem tečaju in da je omogočen prost uvoz in izvoz zlata. Tečaj med valutami je tako bil fiksen. Sistem je deloval relativno uspešno do začetka 1. svetovne vojne, ko je bila mednarodna trgovina za nekaj let ohromljena.
 
Med obema vojnama se države kljub več poskusom niso uspele vrniti na delujočo različico zlatega standarda, zato je bilo to obdobje zaznamovano z nestabilnostjo. Po koncu 2. svetovne vojne se mednarodna skupnost ni želela vrniti v to stanje, zato so se začeli dogovori o prihodnjem stanju mednarodnega sistema. Takrat so imele ZDA veliko ekonomsko in politično veljavo, v lasti pa so imeli tudi 70 % svetovnih zalog zlata. Na konferenci v ameriškem mestu Bretton - Woods je bil tako oblikovan dogovor o sistemu dolarskega standarda. ZDA so se obvezale, da bodo dolarje zamenjevale za zlato, ostale države pa so svojo valuto izrazile v dolarjih, kar pomeni, da so bili tečaji praktično fiksni. Sistem je dokaj dobro deloval do začetka šestdesetih, potem pa so se začeli vse bolj kazati njegove pomanjkljivosti, kot so pomanjkanje mednarodne likvidnosti in neustreznost mehanizma plačilno bilančnega prilagajanja. Problematičen je bil predvsem primanjkljaj ZDA, ki je z gospodarskim razvojem drugih držav, predvsem Nemčije in Japonske, preveč narasel.
 
Drseči tečaji 
Leta 1973 se je dokončno končalo obdobje dolarskega standarda, nadomestilo pa ga je obdobje bolj ali manj uravnavanih drsečih tečajev. Osnovna značilnost sodobnega mednarodnega denarnega sistema so drseči tečaji največjih valutnih parov, vendar pa se države na politični ravni redno sestajajo in koordinirajo glede vrednosti tečajev.
Kljub temu so tečaji lahko precej volatilni, sploh v primerjavi z delniškim trgom, kar je osnovni pogoj za razvoj špekulativnega trgovanja. Ta pojem označuje trgovanje z valutami, katerega glavni namen je ustvarjanje dobičkov in ne poslovanje v tujih valutah.
 
Kaj vpliva na oblikovanje tečajev?
Valutni trg je danes največji finančni trg na svetu, saj je na njem v povprečju opravljeno tristokrat več prometa kot na ameriškem delniškem trgu.
 
Ker centralne banke držav le redko intervenirajo na finančnih trgih z namenom vplivanja na tečaj, so ti pretežno določeni s ponudbo in povpraševanjem ekonomskih subjektov. Ko do takih intervencij vseeno pride, imajo kljub majhnemu obsegu trgovanja močan vpliv na gibanje tečajev. Ostali ekonomski subjekti namreč vsako intervencijo centralne banke budno spremljajo, saj lahko napoveduje gibanje tečaja v prihodnosti. 
 
Poleg centralnih bank so glavni akterji na svetovnem valutnem trgu komercialne banke, korporacije, ki trgujejo prek državnih mej, nebančne finančne institucije, kot so investicijska podjetja ter zavarovalnice. Ena največjih akterjev na tem trgu z največ prometa je nemška Deutsche Bank z okoli 17 odstotki prometa itd.
 
Razvoj tehnologije prinese porast trgovanja
Na velik porast obsega trgovanja v zadnjem desetletju je odločilno vplival tudi velik razvoj tehnologije. Tako je svoje službe na primer izgubilo veliko profesionalnih posrednikov, ki so prej olajševali izmenjave valut na medbančnem trgu, saj danes za posredovanje med ponudbo in povpraševanjem skrbijo računalniški sistemi. Informacijska revolucija je povzročila tudi porast osebnih elektronskih platform za trgovanje, kjer prednjači prav valutni trg. Take platforme običajno ponujajo čez sto valutnih križev in trgovanje z velikim finančnim vzvodom, kar pomeni, da lahko že majhni premiki tečaja vlagatelju povzročijo velik dobiček ali izgubo.
Valutni trg zaradi svoje ekstremne likvidnosti in velike volatilnosti ponuja privlačne možnosti za špekulativno trgovanje. Seveda pa vsekakor velja, da taka vrsta investiranja zahteva veliko pozornosti in skrbno upravljanje s tveganjem, saj je s potencialom za dobičke neizogibno povezan tudi potencial za izgube.
»Še vedno se učim.«
- Michelangello -

Terminologija

Valutni par (angl. currency pair): 
razmerje med osnovno in sekundarno valuto. EUR/USD je najpogostejši oz. najbolj množično trgovan valutni par.

Arbitraža (angl. arbitrage):
pojav, do katerega pride, če so tečaji istega vrednostnega papirja na različnih trgih različni. Ta tečajna razlika povzroči proces nakupa tega vrednostnega papirja tam, kjer je cena nižja in prodajo tam, kjer je cena višja.
 
Kratka pozicija (angl. short position): 
prodaja osnovne valute in nakup sekundarne valute. S kratko pozicijo torej stavimo na padec osnovne valute oz. na rast sekundarne valute.
 
Dolga pozicija (angl. long position): 
nakup blaga/valute v predvidevanju, da bo cena osnovne valute narasla.
 
Zaustavitev izgube (angl. stop loss): 
elektronsko orodje, ki omogoča samodejno zaprtje pozicije na vnaprej postavljeni ceni z namenom, da omeji izgubo pri posameznem poslu.
 
Finančni vzvod (angl. leverage): 
omogoča trgovanje s kreditiranjem (vzvodom). Gre za odstotek zneska denarja, ki si ga lahko sposodimo od posrednika za odprtje pozicije.
 
Kritje (angl. margin): 
zahtevani znesek, ki ga mora kupec zagotoviti iz lastnih sredstev na računu, da odpre pozicijo.
 
Menjalni tečaj (angl. exchange rate): 
vrednost ene valute, izražena v drugi valuti.
 
Osnovna valuta (angl. base currency): 
prva od obeh valut v valutnem paru. Ko stranka kupuje, ji menjalno razmerje pove, koliko enot sekundarne valute potrebuje za nakup ene enote osnovne valute. Ko prodaja, ji menjalno razmerje pove, koliko enot sekundarne valute dobi s prodajo ene enote osnovne valute.
 
Limitirana nakupna cena (angl. buy limit): 
najvišja cena, ki jo je kupec pripravljen plačati za posamezni valutni par.
 
Limitirana prodajna cena (angl. sell limit): 
najnižja cena, po kateri je prodajalec pripravljen prodati valutni par.
 
Medbančne obrestne mere (angl. interbank rates): 
obrestne mere, ki si jih medsebojno zaračunavajo banke za dana posojila.
Drseči menjalni tečaj (angl. floating exchange rate): 
tečaj, ki ga odražata ponudba in povpraševanje na trgu
 
Fiksni menjalni tečaj (angl. fixed exchange rate): 
menjalni tečaj, določen s strani racionalne centralne banke.
 
Forward: 
nestandardizirana terminska pogodba, katere predmet je nakup ali prodaja finančne transakcije po točno določeni in vnaprej dogovorjeni ceni, na točno določen in vnaprej dogovorjen datum v prihodnosti.
 
Pip:
osnovna enota menjalnega tečaja, izražena v četrti decimalki, npr. 1.4001.
 
Ponudba (angl. bid): 
cena po kateri je trgovec pripravljen prodati blago oz. valuto.

Povpraševanje (angl. ask): 
cena po kateri je trgovec pripravljen kupiti blago oz. valuto.
 
Zapadlost (angl. maturity): 
datum, ko obveznost zapade.

Posrednik (angl. broker): 
posameznik ali podjetje, ki nastopa kot posrednik v transakcijah med kupcem in prodajalcem in za opravljeno storitev prejme dogovorjeno provizijo.
 
Pozicija (angl. position): 
splošno stanje naložbe. Pozicijo stranka zavzame z nakupnim (dolga pozicija) ali prodajnim (kratka pozicija) naročilom.

Razpon (angl. spread): 
razlika med ponudbo in povpraševanjem.
 
Sekundarna valuta (angl. quote currency): 
druga valuta v valutnem paru na kateri bazira vrednost osnovne valute. Primer: EUR/USD; 1 EUR = 1.2559 USD.
 
Tehnična analiza (ang. technical analysis):
analiza, narejena na podlagi statistične analize predhodnega gibanja cen in na podlagi ponavljajočih se vizualnih vzorcev, ki nastajajo na grafu.
 
Temeljna analiza (angl. fundamental analysis): 
splošna analiza finančnega intrumenta, ki temelji na globalnih ekonomskih, gospodarskih in političnih kazalnikih.

Trgovec (angl. dealer): 
posameznik ali podjetje, ki na eni strani nastopa kot kupec/prodajalec finančnih inštrumentov za svoj račun, na drugi pa kot posrednik, ki povezuje kupce in prodajalce za dogovorjeno provizijo.

 

Imate vprašanje, potrebujete nasvet ali pomoč?

Prosimo, izpolnite spodnji obrazec. Naši finančni svetovalci vam bodo z veseljem odgovorili.

Pošlji